Faculty of Agricultural Sciences and Food
Permanent URI for this communityhttps://repository.ukim.mk/handle/20.500.12188/2
Browse
2 results
Search Results
- Some of the metrics are blocked by yourconsent settings
Item type:Publication, MORFOMETRISKI KARAKTERISTIKI, MASOV SOSTAV I ISHRANA NA OHRIDSKATA BELVICA (ACANTHOLINGUA OHRIDANA, STEINDACHNER)(Faculty of Agricultural Sciences and Food, University Ss. Cyril and Methodius in Skopje, 2010-06-16)Belichovska KaterinaSo cel da se utvrdat biometriskite i morfometriskite karakteristiki, masoviot i tkivniot sostav, osnovniot hemiski sostav na mesoto i ishranata na ohridskata belvica (Acantholingua ohridana, Steindachner, 1892), izvr{eni se istra`uvawa na edinki loveni vo periodite na vegetativnata, odnosno na reproduktivnata faza na razvitok na belvicata, na tri lokaliteti na Ohridskoto Ezero: Kali{ta, Kaneo i Ele{ec, na dlabo~ina od 45 do 70 m. Ispitanite edinki se so prose~na telesna masa od 90 do 100 g i so prose~na totalna dol`ina na teloto od 217 do 225 mm. Utvrdeno e deka vrednosta na Fultonoviot koeficient kaj belvicata, od trite ispituvani lokaliteti na Ohridskoto Ezero, e zna~ajno (R<0,05) povisoka vo vegetativnata vo sporedba so reproduktivnata faza na razvitok. Razlikite vo vrednostite na Klarkoviot koeficient se mali i statisti~ki bezna~ajni. Meristi~kite karakteristiki na belvicata mo`at da se opi{at so slednive formuli: D III–V 8–10, A III–IV 7–9, V I–II 8–9, P I 11–12, C 18 –21; l.l. 13-16‡104- 115‡13-18; sp. br. 1621; vert. 4753; app. int. 28‡56 (40). Pova`nite morfometriski karakteristiki na belvicata izrazeni vo procenti od dol`inata na teloto spored Smitt iznesuvaat: standardna dol`ina na teloto 93,49, dol`ina na trupot 72,80, dol`ina na glavata 20,68, dol`ina na opa{noto steblo 16,98, najgolema visina na teloto 22,29, najmala visina na teloto 7,99, najgolema {irina na teloto 12,36, predorzalno rastojanie 41,65, postdorzalno rastojanie 37,56, preanalno rastojanie 66,88 i preventralno rastojanie 50,09. Randmanot kaj belvicata e signifikantno (R<0,05) povisok vo periodot na vegetativnata vo sporedba so reproduktivnata faza na razvitok. U~estvoto na vnatre{nite organi i oddelno na gonadite vo vkupnata masa na ribata e zna~ajno (R<0,01) pogolemo vo reproduktivnata faza, a na digestivniot trakt e signifikantno (R<0,05) pogolemo vo vegetativnata faza na razvoj na belvicata. Razlikite me|u fazite na razvitok na belvicata vo zastapenosta na mesoto i na koskite vo trupot se minimalni i statisti~ki bezna~ajni. Mesoto od belvicata sodr`i zna~ajno pove}e (R<0,01) proteini i masti, a pomalku voda vo vegetativnata vo sporedba so reproduktivnata faza na razvitok. Razlikata vo sodr`inata na mineralnite materii e nezna~itelna. Bruto i neto energetskata vrednost na mesoto e signifikantno (R<0,01) povisoka vo vegetativnata faza. Vo tekot na vegetativnata i vo tekot na reproduktivnata faza od razvitokot na belvicata dominantno mesto vo nejzinata ishrana zazema zooplanktonot, so stroga selekcija na vidot Daphnia pulex, a potoa elementi od faunata na dnoto, so najgolema zastapenost na vidovi od rodot Gammarus. Zastapenosta na elementite od bentosot e zna~itelno pogolema vo tekot na reproduktivnata otkolku vo vegetativnata faza. - Some of the metrics are blocked by yourconsent settings
Item type:Publication, Споредбени испитувања на морфометриските карактеристики и составот на трупот на виножитната и речната пастрмка(Факултет за земјоделски науки и храна, Универзитет Св. Кирил и Методиј во Скопје, 2006-12-08)Belichovska KaterinaSo cel da se utvrdat eventualnite razliki vo morfometriskite karakteristiki, masoviot sostav na teloto (soodnosot na oddelnite delovi i organi na teloto), tkivniot sostav na trupot (sodr`inata na meso i koski) i hemiskite osobini na mesoto na vino`itnata (obi~na i `olta) i re~nata pastrmka, izvr{eni se istra`uvawa na ribi odgleduvani vo dva ribnika so ~ista izvorska voda. Izborot na edinkite za ispituvawe e izvr{en na slu~aen na~in od proizvodnite bazeni na ribnicite, pritoa vodej}i smetka da bidat so pribli`no ednakva telesna masa. Ispituvanite edinki bea so prose~na telesna masa od 184 do 222 g. Konstatirano e deka, vo morfometriskite karakteristiki na pastrmkite, odnosno vo procentualnoto u~estvo na oddelnite delovi vo vkupnata dol`ina na teloto, ima minimalni i statisti~ki nezna~ajni razliki me|u obi~nata i `oltata vino`itna pastrmka. U~estvoto na malata dol`ina, dol`inata na trupot i na opa{noto steblo vo golemata dol`ina na teloto na re~nata pastrmka e ne{to pomalo, a u~estvoto na dol`inata na glavata i na opa{nata perka pogolemo vo sporedba so vino`itnata pastrmka. Me|utoa, razlikite se mali i statisti~ki bezna~ajni. Randmanot na meso (riba bez vnatre{ni organi) e signifikantno (R<0,05) povisok kaj re~nata i `oltata, vo sporedba so obi~nata pastrmka. U~estvoto na glavata vo vkupnata masa na teloto e zna~ajno pogolemo kaj re~nata, vo sporedba so vino`itnata pastrmka. Vo odnos na u~estvoto na masata na perkite i na vnatre{nite organi, vo vkupnata masa na ribata, ne se utvrdeni zna~ajni razliki me|u pastrmkite. Re~nata pastrmka i `oltata vino`itna sodr`at zna~ajno (R<0,05) pogolemo koli~estvo meso vo trupot vo sporedba so obi~nata vino`itna pastrmka. U~estvoto na ko`ata vo masata na trupot e zna~ajno pogolemo kaj obi~nata vo sporedba so `oltata vino`itna i re~nata pastrmka. Vo rN-vrednosta na mesoto ne se utvrdeni zna~ajni razliki me|u ispituvanite pastrmki. Mesoto na `oltata vino`itna pastrmka sodr`i signifikantno (R<0,05) pomalku voda, a pove}e masti i ima povisoka energetska vrednost, vo sporedba so mesoto na obi~nata vino`itna i re~nata pastrmka.